Regulatorni okvir 21. stoletja: Kako se Slovenija in Hrvaška prilagajata prirejanju spletnih iger na srečo

Vendar je brez ustreznega regulatornega nadzora to svet, ki nekoliko spominja na divji zahod. Res je, da določen segment trga predstavljajo operaterji, ki so zavezani načelom etike in transparentnosti, vendar za določene druge tega ne moremo trditi.

Kako je torej poskrbljeno za varnost uporabnikov in zaščito njihovih interesov? Kako se lahko uporabniki zabavajo, vedoč, da ne bodo naleteli na težave pri izplačilih ali se znašli v kakšni drugi neljubi situaciji? Vse to in še več bomo vzeli pod drobnogled v današnjem prispevku.

Ozadje: Vzpon priljubljenosti spletnih iger na srečo

Evropa je dandanes pravo središče spletnega igralništva. To velja tako za casino igre kot tudi za športne stave in ostale oblike spletnih iger na srečo. K temu je prispevalo več dejavnikov; pandemija, tehnološki napredek in pomanjkanje zanesljivega regulatornega okvira.

Vendar pa je pomik k spletnim platformam za igralniške igre zadejal precejšen udarec tradicionalnim igralnim salonom, ki so posledično utrpele izgubo zajetnega tržnega segmenta. Slednje se soočajo z izgubo prometa, kar jih je prisililo, da ponovno razmislijo o svojem poslovnem načrtu in se ustrezno prilagodijo razmeram. Nenazadnje pa je vse to dobra novica za igralniške navdušence, ki se lahko nadejajo bolj konkurenčne igralniške ponudbe.

“Obdobje, zaznamovano z izbruhom pandemije, so mnogi doživljali kot stresno. Vsak ga je prebrodil malce po svoje, zabeležili pa smo skokovit porast priljubljenosti spletnih igralnic. Med igralniškimi navdušenci so še dandanes priljubljena izbira, mi pa smo vas dolžni opozoriti tudi na varnostne vidike te prostočasovne dejavnosti. Zato izberite najboljše slovenske spletne igralnice na CasinoRIX, kjer naši strokovni recenzenti skrbno preverijo vsakega ponudnika”, pravi Marisa Podviz, urednica vsebin na spletnem portalu CasinoRIX.

Pregled regulatornega okvira v Sloveniji in na Hrvaškem

Tako Slovenija kot hrvaška se z regulatornega vidika lotevata problematike spletnega igralništva, vendar se njuni pristopi razlikujejo.

Začnimo s Slovenijo, v kateri je področje igralništva zakonsko urejeno. Uradno lahko igre na srečo izvaja le državna loterija in operaterji igralnih salonov z ustrezno pridobljeno državno koncesijo. Slovenija nima odprtega trga za mednarodne igralniške operaterje, zato bi lahko rekli, da gre za svojevrsten monopol, kar ni dobro z vidika konkurenčnosti. Vendar pa v praksi igralci velikokrat posežejo po ponudbi spletnih stavnic, ki delujejo “čez lužo” in s tem zaobidejo slovensko zakonodajo ter ustvarjajo nelojalno konkurenco.

Hrvaška je ubrala bolj progresiven pristop k regulaciji igralništva. Tamkajšnje Ministrstvo za finance je zadolženo za izdajanje licenc igralniških operaterjem, ki delujejo na spletu. To hkrati pomeni tudi, da so podvrženi rednemu nadzoru revizorjev, ki zagotavljajo pošteno poslovanje, naključnost izida posameznih krogov igre in spoštovanje interesov igralcev. Na Hrvaškem lahko igralci uživajo v bolj konkurenčni tržni ponudbi, brez, da bi jim bilo treba posegati po “čezlužnih” platformah.

Seveda pa v nobeni od naštetih držav ne poteka vse kot po maslu. Pojavljajo se predvsem težave s tveganjem pranja denarja, varovanjem igralcev pred prevarami in nepoštenimi poslovnimi praksami, predvsem pa z iskanjem ravnovesja med uravnoteženim regulatornim okvirom in svoboščinami igralcev. Po drugi strani pa se je pojavila tudi umetna inteligenca, prelomna tehnologija, ki precej pomaga pri zahtevni nalogi odkrivanja igralniških goljufij.

Primerjava licenčnih zahtev

Na tem področju med Slovenijo in Hrvaško prihaja do pomembnih razlik.

Kot že omenjeno, je v Sloveniji trg za zunanje operaterje spletnih igralnic načeloma zaprt, vsaj tiste, ki se držijo črke zakona. Licenco za izvajanje iger na srečo ima le državna loterija in peščica operaterjev igralnih salonov, katerim je bila podeljena koncesija. Torej, za podelitev koncesije je zahtevana fizična oblika prisotnosti v državi, kar je kriterij, ki ga ne izpolnjuje nobena od igralnic iz tujine, ki praviloma delujejo le preko spleta. Podatki o ceni koncesije niso javnega značaja, vendar gre za kar zajetne vsote denarja.

Na Hrvaškem so razmere na trgu, vsaj v primerjavi s Slovenijo, precej bolj liberalne. Kakor to velja za tujino, obstajajo določene zahteve za pridobitev licence, na osnovi katere lahko določena igralnica ponuja svoje storitve znotraj države. Te zahteve vključujejo etične poslovne prakse, poštenost razpleta iger in dober ugled med obstoječo bazo igralcev. Letni strošek vzdrževanja licence znaša 3 milijone HRK (pribl. 395.000 €), poleg tega država obdavči prihodke operaterjev.

Razlike v obdavčevanju

Kako pa je glede obdavčevanja organizatorjev iger na srečo?

Loterija Slovenije plača 10 % davek na vsako prodano srečko (isto velja za Športno loterijo). Vendar pa navedeni davek za slovenske igralne salone in igralnice ne velja.

Na Hrvaškem vsi igralniški operaterji, poleg že omenjenih licenčnin, plačujejo tudi 15 % davek na vse dobitke med 30.000 HRK in 500.000 HRK, za vse dobitke nad to vsoto pa velja 20 % davčna stopnja. Za vsako prodano srečko državna loterija plačuje 5 % davek, igralnice plačujejo 15 %, za igralne avtomate pa velja davčna stopnja v višini 25 %.

Sklepna misel

V današnjem prispevku smo pod drobnogled vzeli regulatorno in davčno situacijo v zvezi s prirejanjem iger na srečo v Sloveniji in na Hrvaškem ter poskušali ugotoviti, ali med tema dvema državama prihaja do kakšnih opaznejših razlik. Z ozirom na ugotovitve zaključujemo, da ima Hrvaška veliko sodobnejše urejen, odprtejši, predvsem pa manj monopolno usmerjen trg za igre na srečo.

Slovenija bi se lahko v tem pogledu malce odprla (tudi zavoljo konkurenčnosti), vendar bi to hkrati prineslo večje tveganje pojava nevarnosti pranja denarja, posledično pa večjo potrebo po ostrejšem nadzoru trga. V vsakem primeru pa velja, da je prisotnost regulatornega okvira nuja za izvajanje poštenih, transparentnih, predvsem pa varnih spletnih iger na srečo. Morda se nam v prihodnosti na tem področju obeta kakšna reforma, a zaenkrat o tem še ni kaj dosti znanega.